Omogočite zaposlenim, da delajo na način, ki jim ustreza
Zaposleni in kandidati za zaposlitev neprestano iščejo avtonomijo in možnost izbire delovnih pristopov – in to ne samo milenijci, ki želijo stvari na delovnem mestu opraviti po svoje. Še posebej v panogah, ki temeljijo na znanju, želijo predstavniki vseh generacij razumeti in izboljšati svoj osebni delovni stil in delati na način, pri katerem kar najbolje izkoristijo svoje sposobnosti.
Želja, da bi delali učinkoviteje in pustili svoje pečat na tem svetu, je lahko tako močna, da mnogi zaposleni zavestno izberejo slabšo plačano zaposlitev – ali celo tvegajo z lastnim poslom – zato, da bi bila njihov čas in trud resnično česa vredna.
Kot se glasi slavni citat Steva Jobsa: “Nima smisla zaposliti pametnih ljudi in jim govoriti, kaj naj počnejo. Pametne ljudi zaposlimo zato, da nam oni povejo, kaj naj mi počnemo.” Čas je, da začnemo to upoštevati in svojim zaposlenim omogočimo, da se odločijo, kaj bodo delali in na kakšen način. To pa zato, ker nekateri potrebujejo sebi lastno okolje ter delovne prakse, da bi resnično zasijali.
Vsi vemo, da je model dela od 9. do 17. ure pomanjkljiv in da siljenje ljudi v to, da cel dan presedijo pred računalniškim zaslonom, ne poveča produktivnosti. Prej obratno.
Na primer, nekateri zaposleni so jutranji ljudje, ki so na delo pripravljeni že pred sončnim vzhodom, spet drugi pa so produktivnejši pozno zvečer. Nekateri najbolje delajo, umaknjeni v tih ‘mehurček’, kjer se za več ur osredotočijo na eno samo nalogo, drugi pa se raje več gibajo, menjajo naloge in ob vsaki priložnosti s kom poklepetajo.
Kljub temu včasih obsojamo svoje zaposlene, ki po našem mnenju ne delajo na ‘pravi’ način.
Ko lastniki lično urejenih delovnih miz – tisti, ki se strinjajo s starim rekom ‘neurejena miza je odraz neurejenih misli’ – vidijo razmetano delovno mizo, pogosto sklepajo, da njihovi lastniki svojega dela ne morejo opravljati dobro. Po drugi strani pa člani ‘kluba razmetanih pisalnih miz’ ob pogledu na delovne prostore, ki so kot iz škatlice, sklepajo, da so ljudje, ki delajo v njih, pretirano natančni, premalo prožni in bore malo ustvarjalni.
Ko gre sodelavec med napornim delovnim dnevom na sprehod ali en krog s kolesom, je morda videti, da ima preveč sproščen odnos do dela. Nasprotno pa bi lahko ob pogledu na nekoga, ki se kar poti od zaposlenosti, predvidevali, da je v odlični delovni formi, saj dela izjemno hitro in učinkovito … vendar pa si morda ne vzame dovolj časa, da bi si ustvaril širšo sliko in res premislil o najboljših rešitvah za izzive, s katerimi se ukvarja.
Ti zaključki morda veljajo, ali pa tudi ne. Poudariti pa želim, da se v današnjih organizacijah izvajajo zelo raznolike delovne aktivnosti, različni pa so si tudi značaji ljudi, njihove sposobnosti in njihova preteklost. Tako ni mogoče z eno samo preprosto formulo opisati, kakšno naj bi bilo optimalno produktivno okolje in optimalni delovni stil.
Nekateri potrebujejo urejene pisalne mize, medtem ko se drugi lahko zatopijo v delo tudi v navidez neurejenem, pa zato bolj osebnem in (za njih) stimulativnem okolju. Nekateri najboljše ideje dobijo med tihim razmišljanjem, spet drugi pa razodetje doživijo med pogovorom s sodelavci, opazovanjem okolice in poslušanjem tega, kar se dogaja okrog njih.
Raznolika ekipa je ključ do konkurenčnosti organizacije. Čim bolj so si člani ekipe raznoliki, več razlik vidimo v načinih, na katere se lotijo dela. Namesto da te razlike zatiramo, moramo svojim zaposlenim ponuditi možnost delati na načine, ki jim najbolj ustrezajo.
Če vaši zaposleni dosegajo odlične rezultate, spoštujte dejstvo, da morda delajo na drugačen način kot vi. Če pa niso najuspešnejši, vam priporočam, da si vzamete čas, delate z njimi in poiščete glavni vzrok težave. Morda so krive njihove delovne navade, lahko pa tudi kaj povsem drugega. Kakorkoli, svoje zaposlene najlažje podprete tako, da razumete njihov način dela.
Kje najučinkoviteje opravljajo svoje naloge
Katera orodja in komunikacijski kanali so zanje najbolj ustrezni
Kdaj so najbolj produktivni
Kako dolgo so lahko osredotočeni brez odmora
Ali bolje delajo sami ali v skupini
Kako napolnijo svojega duha in um
Od kod prihajajo njihove najboljše ideje
Če ste že pri tem, lahko ta vprašanja zastavite šše sebi in ocenite, kako bi izboljšali svoje delovne navade. Večina ljudi meni, da vedo, kdaj so pri delu najbolj učinkoviti. Toda ali vam te delovne navade resnično služijo, kot bi morale? Ste morda prevzeli delovne vzorce drugih, ti pa niso najustreznejši za vas?
Raziskovanje različnih načinov dela lahko privede do pozitivnih presenečenj. Poiščite načine, na katere še niste delali in jih preizkusite. Delajte v novih okoljih. Z neobičajnim urnikom. Uporabite nova orodja. Sodelujte z novimi ljudmi. In tako naprej.
Tako boste izboljšali svojo delovno učinkovitost, hkrati pa začeli ceniti razlike med posameznimi delovnimi slogi. Bolje boste razumeli člane svoje ekipe ter jih podprli pri razvoju veščin in znanj, s katerimi bodo izkoristili svoje talente in potenciale.
je članica Advisory Boarda podjetja Kragelj arhitekti in sodeluje pri kreiranju strategije za razvoj workplace design storitev v firmi. Njeno svetovalno podjetje s sedežem v Melbournu pomaga poslovnim vodjem ustvariti učinkovitejše delovno okolje in s tem boljše pogoje za produktivno delo zaposlenih. Anetta je avtorica knjige Create a Thriving Workspace (link na Amazon - spodaj), z njo pa se lahko povežete na anetta@pizag.com.au.
has a role of chief workplace consultant on Kragelj’s Advisory Board. She is dedicated to creating thriving work environments. Her workplace design consultancy Pizag, based in Melbourne, helps business owners improve their workspaces and make work a rewarding experience. You can connect with Anetta at anetta@pizag.com.au.
